DNF deluje prek proxyja. Zakaj ne GNOME Software?

DNF prenaša pakete brez pritožb. GNOME Software prikaže katalog in se nato ustavi, ko zahtevate namestitev nečesa. Premamljivo je sklepati, da grafična aplikacija preprosto ignorira proxyje. Obstaja še ena možnost: podatki o proxyju nikoli niso prispeli do komponente, ki izvaja prenos.

Sledite predaji

GNOME Software in ukaz, ki ste ga vnesli v terminal, nimata iste poti konfiguracije. Dokumentacija PackageKita o proxyju opisuje sejni proces, ki bere nastavitve namizja in jih posreduje demonu. V GNOME gnome-software bere GSettings in kliče vmesnik za nastavitev proxyja PackageKita.

Nato demon posreduje nastavitve ustrezne seje svojemu paketnemu ozadju. To pomeni, da uspešna zahteva DNF dokazuje, da lahko proxy streže temu klicu DNF. Ne dokazuje pa, da je namizna seja enake nastavitve registrirala pri PackageKitu.

Tri koristna vprašanja

1. Katera operacija je spodletela? Ogled podatkov kataloga, osvežitev metapodatkov in prenos paketa so različne operacije. Zabeležite tisto, ki dejansko povzroči napako.
2. Je bil proxy seje registriran? Preverite dejansko konfiguracijo proxyja na namizju in napake, ki jih poroča PackageKit. Neuspeh pri nastavitvi proxyja se razlikuje od proxyja, ki med prenosom vrne 407.
3. Katera različica ima to nastavitev? PackageKit se je sčasoma spreminjal. Konfiguracijski ključ, kopiran iz odgovora o Fedora 25, lahko opisuje staro ozadje ali napako, ki ne velja več.

Izvožene spremenljivke terminala niso zanesljiv nadomestek za preverjanje te predaje. Demon ni otrok lupine, v katero ste vnesli export, in grafična prijava ima lahko drugačno okolje.

Vsak popravek ohranite vezan na komponento, ki ima težavo. Če je konfiguracija namizja napačna, jo popravite. Če registracija spodleti, shranite njeno napako in podatke o različici. Če proxy prenos zavrne, raziščite njegovo politiko preverjanja ali cilja. Urejanje vseh datotek shrambe hkrati lahko zamegli razliko in oteži vzdrževanje konfiguracij ukazne vrstice in grafičnega vmesnika.