Datoteka PID izgine. Preverite, kako systemd zažene Squid.
Uskladite vedenje Squida v ospredju ali kot demona z njegovo enoto systemd, preden izginjajočo datoteko PID obravnavate kot težavo z dovoljenji.
Če se datoteka PID Squida pojavi in takoj izgine, primerjajte Type= naložene enote z dejansko izvršljivo datoteko in njenimi argumenti. Storitev vrste Type=simple pričakuje, da bo zagnani proces ostal glavni proces. Ukaz, ki preide v demona in temu procesu dovoli, da se konča, sledi drugi pogodbi; systemd ga lahko šteje za končanega in poruši preostale procese storitve.
| Nastavitev | Lastnik in namen |
|---|---|
pid_filename | Squid zapiše svoj PID na to pot v različicah, ki ponujajo to direktivo |
PIDFile= | systemd prebere PID s te poti tam, kjer ga ta model storitve potrebuje |
PIDFile= ne ustvari datoteke in ne spremeni ukaza, ki preide v demona, v proces v ospredju. Pri postavitvi z fork se morajo ujemati vrsta storitve, vedenje demona in pot. Pri postavitvi v ospredju mora upravljavec slediti predvidenemu trajnemu procesu.
Squid razlikuje -N, torej izogibanje demonskemu načinu, od --foreground, torej zadrževanje starša, dokler se otroci ne končajo. Izberite glede na gradnjo in ureditev storitve. Pakirana enota lahko namesto tega uporabi obvestilo o pripravljenosti ali druge možnosti, specifične za gradnjo; ohranite ta model, ko jo prilagajate.
Zdaj primerjajte dnevnik s sporočili ob zagonu Squida. Sintaktična napaka, nedostopen delovni imenik ali usodna inicializacija lahko storitev resnično ustavijo in odstranijo njeno datoteko PID. Samo izginotje tega izhoda ne loči od napačnega sledenja procesa. Odpravite vzrok, ki ga potrjujejo ta sporočila, namesto da znova in znova spreminjate lastnika imenika.