WPAD je vklopljen. Zakaj je naslov posredniškega strežnika v WinHTTP prazen?
Branje konfiguracije posredniškega strežnika v Windows in določanje posredniškega strežnika za cilj sta ločeni operaciji. Identiteta storitve doda še eno mejo.
Samodejno zaznavanje posredniškega strežnika je lahko vklopljeno, medtem ko je ročno nastavljen niz posredniškega strežnika prazen. WinHttpGetIEProxyConfigForCurrentUser() vrne konfiguracijska polja, ne končne točke za vsak cilj.
| Polje | Pomen |
|---|---|
| Ročni posredniški strežnik | Izrecno konfigurirana vrednost |
| URL samodejne konfiguracije | Lokacija skripta PAC |
| Zastavica samodejnega zaznavanja | Ali je zaznavanje vklopljeno |
Struktura je izhod. Nastavitev njenega člana samodejnega zaznavanja pred klicem funkcije ne vklopi zaznavanja v Windows. Uporabite vrnjena polja za sestavo ločene zahteve za samodejni posredniški strežnik z dokumentiranimi zastavicami.
Najprej določite, nato uporabite
API, kot je WinHttpGetProxyForUrl(), ovrednoti dejanski URL cilja. Navedite ta URL, ne URL za prenos PAC, in rezultat določitve uporabite pri ustrezni zahtevi WinHTTP.
Neposreden rezultat je veljaven. Napake pri prenosu skripta, vrednotenju skripta in povezavi s posredniškim strežnikom nastanejo v ločenih korakih. Preverite kode napak in upoštevajte pravila lastništva vrnjenih nizov.
Čigava konfiguracija?
„CurrentUser“ pomeni kontekst klicatelja. Storitev brez ustreznega poosebljanja lahko bere nastavitve svojega servisnega računa namesto nastavitev uporabnika namizja.
Zavestno izberite, ali storitev uporablja upravljane nastavitve ali sledi konfiguraciji pooblaščenega uporabnika, vključno z vedenjem, ko ni interaktivnega uporabnika. Ravnanje z žetoni in čiščenje virov morata slediti podprtim API identitete.
Za diagnostiko imejte skupaj klicateljev račun, konfiguracijska polja, cilj, rezultat določitve in prvo napako povezave. To pokaže, na kateri stopnji je nastala prazna vrednost ali neuspešna pot.