WCF BasicHttpBinding: ProxyAddress in UseDefaultWebProxy

Ustvarjeni odjemalec storitve ima lahko tako končno točko storitve kot nastavitve vezave, povezane s posrednikom. Začnite z ugotavljanjem, kateri naslov pripada kateri vlogi. Storitev SOAP ostaja cilj; ProxyAddress poimenuje posrednika.

Pri BasicHttpBinding možnost UseDefaultWebProxy izbere samodejno konfigurirano vedenje posrednika in je privzeto true. Microsoftova pogodba ne podpira kombiniranja te vrednosti true z izrecnim ProxyAddress, ki ni null. Izbira naj bo skladna, namesto da nastavite oboje in domnevate, da eno tiho zmaga. Za javno dostopno storitev SOAP na dovoljeni neoverjeni javni poti posrednika seznam posrednikov HTTP ponuja kandidatne naslove za ProxyAddress; ne hranite poverilnic posrednika z druge končne točke.

Preverite vezavo, ki jo končna točka dejansko uporablja

Pomožna metoda lahko zgradi pravilno vezavo, medtem ko ustvarjeni odjemalec še vedno uporablja drugo konfigurirano končno točko. Preglejte vezavo, dodeljeno neuspešnemu klicu. Spreminjanje konfiguracijskega vnosa, ki ga odjemalec ni nikoli izbral, ne more vplivati na njegovo pot.

Nato ločite vrsto poverilnic posrednika od vrste poverilnic storitve. Geslo, ki ga zahteva storitev SOAP, ni samodejno račun za izbranega omrežnega posrednika.

Način varnosti prenosa je še ena odločitev. Prehod v način samo s poverilnicami zgolj zato, ker to predlaga star odgovor, spremeni predpostavke prenosa; ne dokazuje, da sta pot ali račun pravilna. Ohranite predvideni TLS cilja in uporabite razporeditev preverjanja pristnosti, ki jo podpirata nameščeni odjemalec WCF in posrednik.

Koristna diagnostika navede končno točko storitve, izbrani vir posrednika, primerek vezave in prvo fazo odgovora. To zoži napako 407, ne da bi ustvarjenega odjemalca storitve spremenilo v zbirko nepovezanih ugibanj o konfiguraciji.