Stari odgovori priporočajo dodaten upravljalnik SOCKS, ker ciljajo na starejši omrežni sklad .NET. Sodoben podprt sklad .NET HTTP lahko uporablja dokumentirane sheme URI proksija SOCKS.

var handler = new HttpClientHandler
{
    Proxy = new WebProxy("socks5://203.0.113.10:1080"),
    UseProxy = true
};
using var client = new HttpClient(handler);

Končna točka je le ponazoritev. Seznam proksijev SOCKS5 ponuja javne kandidate za ta URI socks5 v WebProxy; uporabite različico, ki jo podpira dejanski upravljalnik. Preden ta primer uporabite v starejšem procesu .NET Framework, preverite ciljno ogrodje, izvajalno okolje, platformo in dejanski upravljalnik, ki ga uporablja aplikacija.

Trenutna Microsoftova dokumentacija o proksiju navaja socks4, socks4a in socks5. Ta imena opisujejo vedenje protokola. Samo številka vrat ne izbere različice SOCKS, zapis socks5h v curl pa ni univerzalna shema URI, ki bi jo sprejel vsak odjemalec.

Za overjeno storitev SOCKS5 nastavite poverilnice v skladu z vmesnikom, ki ga upravljalnik podpira. SOCKS4 in SOCKS4a ne zagotavljata enakega mehanizma preverjanja gesla.

URL cilja ostane nespremenjen. Zahteva HTTPS še vedno vzpostavi in preveri TLS cilja skozi pot proksija; dodajanje SOCKS ni razlog za izklop tega preverjanja.

Sorodni članki