Vaša datoteka proxy je nabor, ne pa usmerjevalna tabela Requests

Izberite en proxy iz datoteke, nato sestavite zemljevid poti za zahtevo na spletno mesto. Nabor kandidatnih končnih točk sam po sebi ni usmerjevalni slovar Requests.

1. Razčlenite vnos po določeni obliki. Neformalna vrstica IP:port:user:password je dvoumna, ko naslovi IPv6 ali poverilnice vsebujejo dvopičja. Za gostitelja IPv4, številčna vrata in uporabniško ime brez dvopičja lahko omejena delitev pusti preostalo besedilo kot geslo. Ko te omejitve ne ustrezajo, uporabite ločena strukturirana polja.
2. Izberite končno točko za to operacijo. Ohranite njen dejanski protokol in pri sestavljanju URL-ja kodirajte komponente poverilnic. To vrednost, ki nosi skrivnost, hranite zunaj običajnih dnevnikov.
3. Preslikajte ciljne sheme na ta izbrani URL. Za en izbrani HTTP proxy je lahko zemljevid tak:

routes = {
    'http': selected_proxy_url,
    'https': selected_proxy_url,
}

Ključa http in https izbirata ciljne sheme. Ključ, kot je http://203.0.113.10, namesto tega izbere zahteve na točno tega ciljnega gostitelja; ne označuje proxyja na tem naslovu. Uporaba vsakega IP-ja proxy kot ključa lahko pusti nepovezano spletno mesto brez predvidene poti.

Razčlenite nabor enkrat, izberite končno točko in ustvarite preslikavo za klic odjemalca. Če te korake držite ločene, lahko spremenite politiko izbire, ne da bi spremenili pomen usmerjevalnih ključev Requests.