Vzorci URL .proxybypass agenta Azure Pipelines

Samogostujoči agent Azure Pipelines lahko hrani pravila zaobidenja proxyja v datoteki .proxybypass v svojem korenskem imeniku. Vsaka vrstica je regularni izraz ECMAScript, ki se primerja z URL.

Na primer, pravilo za enega notranjega gostitelja vira je lahko videti takole:

^https?://packages[.]internal[.]example(?::[0-9]+)?(?:/|$)

Izraz se ujema z URL HTTP ali HTTPS za tega gostitelja, z neobveznimi številskimi vrati. Meja za imenom gostitelja preprečuje tudi ujemanje z daljšim imenom, kot je packages.internal.example.other-domain.

To je datoteka namestitve agenta, ne datoteka, poljubno postavljena v delovno kopijo izvorne kode. Njena sintaksa se razlikuje tudi od vrednosti NO_PROXY, ločene z vejicami. Kopiranje lupinskega nadomestnega znaka, kot je *.internal.example, v polje regularnega izraza ne ohrani enakega pomena.

Nato ugotovite, kdo prenaša paket

Vgrajene operacije agenta z viri in artefakti uporabljajo njegovo konfiguracijo proxyja. Opravila lahko pridobijo razkrite podatke o proxyju prek knjižnice opravil in jih uporabijo v svojih odjemalcih HTTP.

Opravilo, ki prikliče zunanji proces NuGet, dotnet ali curl, vpelje še enega porabnika. Preverite, kako to opravilo orodju posreduje nastavitve proxyja in zaobidenja. Pravilno pravilo agenta ne dokazuje, da ga je prebral vsak neodvisni odjemalec paketov.

URL notranjega vira hranite v diagnostičnem zapisu, vključno s shemo in vrati. Pravilo preizkusite na URL, s katerim se vzpostavlja stik, nato preglejte konfiguracijo opravila ali odjemalca, odgovornega za to zahtevo.