Uporaba posrednika z uv

Nastavite okoljske spremenljivke posrednika v uv in uporabite system-certs, ko je odobren CA že v shrambi zaupanja operacijskega sistema.

Za en sam ukaz uv v lupini POSIX nastavite spremenljivke posrednika pri tem klicu:

HTTP_PROXY=http://203.0.113.10:8080 \
HTTPS_PROXY=http://203.0.113.10:8080 \
uv add requests

Vzorčno končno točko zamenjajte z naslovom storitve ali kandidatom s seznama posrednikov HTTP. Dodelitve veljajo za ukaz in njegove podrejene procese, ne da bi spreminjale zagonske datoteke lupine; PowerShell uporablja drugačno sintakso. Cilji HTTPS lahko uporabljajo http:// posrednikov poslušalec. ALL_PROXY podaja splošno nastavitev posrednika, NO_PROXY pa izjeme.

Če pot deluje, vendar v korenih Mozilla, priloženih uv, manjka odobren CA organizacije, uporabite sistemsko zaupanje, ko je ta CA že nameščen tam:

HTTPS_PROXY=http://203.0.113.10:8080 \
uv --system-certs add requests

Možnost je --system-certs. Ustrezna spremenljivka UV_SYSTEM_CERTS=true je bila dodana v uv 0.11.0; pri starejši izdaji preverite nameščeno pomoč. Ločeno dobavljen sveženj PEM namesto tega uporablja dokumentirani vmesnik zaupanja SSL_CERT_FILE ali SSL_CERT_DIR. Nobena od teh nastavitev zaupanja ne izbere naslova posrednika.

Preberite izhod ukaza, preden to označite za uspešen preizkus poti. uv lahko ponovno uporabi predpomnjene pakete brez prenosa. Dejanska operacija lahko poleg indeksa dostopa tudi do datotek, preusmeritev, upravljanih prenosov Pythona ali odvisnosti Git. Shranite neuspešen korak z napako. Če napačna pot ostaja, preverite podedovane vrednosti posrednika in izjem; sprememba indeksa paketov izbere vir, ne posrednika za posredovanje.

Sorodni članki